Uščip 13. avgust 2018

 

 

 

 

 

TOTI NAŠI BOGI FRANCA

(Post festum)

V totem našem Maribori

jebe ježa bogi Franca,

z eno nogo že v zapori,

z drugo še po mestu tanca.

V totem jebenem Večeri

kar naprej je bogi Franca,

pa škandali raznoteri,

vrag naj vzame šefa Ranca.

V totem jebenem azili

so skotili kozlarijo,

plače radi bi dobili

in od občine vizijo.

V totem stanovanjskem skladi

se podtika mu afere.

bogi Franca pred napadi

komajda si lica pere.

Tudi v jebeni Ljubljani

France nihče več ne jebe,

tam so glavni čarapani,

pod odejo zvito čebe.

Tja od jutra do večera

bogi Franca se razdaja,

a naporov skupna bera

na tožilstvu se nahaja.

Nihče namreč ne razume

v čem je pravzaprav težava,

časnikarske veleume

pa zanima v glavnem slava.

Toti naši Bogi Franca

žal ima številno »žlahto«,

in za njo pač potrebuje

sorazmerno dolgo plahto.

 

 

 

AFNARIZMI

SIZIF JE PRED SEBOJ TIŠČAL KAMEN. NAŠI POLITIKI PRED SEBOJ TIŠČIJO NAROD.

***

ČISTO VSI PA RES NE MOREJO KRASTI. NEKDO MORA TUDI LAGATI.

***

KONČNO DEJANJE. IGRALKE NAJBOLJ OBOŽUJEJO

***

DELAVSKI RAZRED JE HRBETICA DRUŽBE. BIROKRACIJA PA N JEN SALO.

***

MED POLITIČNIMI GOVORI IN ŠPAGETI NI NOBENE RAZLIKE. NI JIM VIDETI KONCA.

***

LAČEN SEM. MORAL BOM S TREBUHOM ZA KONTEJNERJEM.